Pogosta vprašanja in razlage ključnih izrazov s področja umetne inteligence in kibernetske varnosti.
Umetna inteligenca
Kaj je umetna inteligenca?
Umetna inteligenca (UI) je področje računalništva, ki razvija sisteme, sposobne opravljati naloge, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco, kot so učenje, sklepanje, reševanje problemov, razumevanje jezika in prepoznavanje vzorcev. Sodobni sistemi umetne inteligence temeljijo predvsem na strojnem učenju, kjer se algoritmi učijo iz velikih količin podatkov.
Kaj pomeni kratica AI?
Kratica AI izhaja iz angleškega izraza artificial intelligence, kar v slovenščini pomeni umetna inteligenca. Uporablja se za opisovanje računalniških sistemov, ki posnemajo človeške sposobnosti, kot so učenje, sklepanje in odločanje. V slovenskih besedilih se pogosto uporablja tudi domača kratica UI.
Kaj pomeni kratica LLM?
Kratica LLM izhaja iz angleškega izraza large language model, kar v slovenščini pomeni veliki jezikovni model. Gre za vrsto modela umetne inteligence, ki je bil naučen na ogromnih količinah besedila in zna razumeti ter tvoriti človeku podoben jezik. Na velikih jezikovnih modelih temeljijo orodja, kot so Claude, ChatGPT in Gemini.
Kaj so modeli AI?
Modeli umetne inteligence so matematični sistemi, ki se z metodami strojnega učenja naučijo prepoznavati vzorce v podatkih in na tej podlagi tvorijo napovedi ali odgovore. Model nastane med učenjem na velikih naborih podatkov, nato pa ga je mogoče uporabiti za naloge, kot so tvorjenje besedila, prepoznavanje slik ali napovedovanje. Različni modeli so zasnovani za različne vrste podatkov in nalog.
Kaj je AI agent?
AI agent je sistem umetne inteligence, ki lahko samostojno zaznava svoje okolje, sprejema odločitve in izvaja zaporedje dejanj za dosego zastavljenega cilja z minimalnim človeškim posredovanjem. Za razliko od preprostega pogovornega orodja lahko AI agent uporablja druga orodja, dostopa do podatkov in izvaja večkorakovne naloge. Uporablja se na primer za avtomatizacijo dela, raziskovanje in upravljanje procesov.
Kaj je AI Chatbot?
AI Chatbot je pogovorni program, ki z uporabo umetne inteligence, pogosto velikih jezikovnih modelov, v naravnem jeziku komunicira z uporabniki ter odgovarja na vprašanja in pomaga pri opravilih. Za razliko od preprostih klepetalnih robotov s prednastavljenimi odgovori razume kontekst in tvori prilagojene odgovore. Uporablja se za podporo strankam, iskanje informacij in pomoč pri vsakodnevnih opravilih.
Kaj je ozka umetna inteligenca?
Ozka umetna inteligenca (angl. narrow AI ali weak AI) je vrsta umetne inteligence, ki je zasnovana za opravljanje ene same specifične naloge ali ozkega nabora nalog. Vsa danes obstoječa umetna inteligenca spada v to kategorijo, na primer glasovni pomočniki, sistemi za priporočila, prepoznavanje slik in jezikovni modeli. Takšen sistem ne razume sveta zunaj svojega ozkega področja delovanja.
Kaj je splošna umetna inteligenca?
Splošna umetna inteligenca (angl. artificial general intelligence, AGI) je hipotetična oblika umetne inteligence, ki bi bila sposobna razumeti, se učiti in opravljati katero koli intelektualno nalogo enako uspešno kot človek. Za razliko od ozke umetne inteligence bi znanje prožno prenašala med različnimi področji. Takšna umetna inteligenca še ne obstaja.
Kaj je superinteligenca?
Superinteligenca je hipotetična oblika umetne inteligence, ki bi po intelektualnih sposobnostih močno presegla najboljše človeške ume na praktično vseh področjih, vključno z znanstvenim ustvarjanjem, splošno modrostjo in reševanjem problemov. Gre za teoretični koncept, ki predpostavlja razvoj onkraj splošne umetne inteligence in odpira pomembna varnostna ter etična vprašanja.
Kaj so orodja umetne inteligence?
Orodja umetne inteligence so programske aplikacije in storitve, ki uporabljajo tehnologije umetne inteligence za pomoč pri konkretnih opravilih. Mednje spadajo pogovorni pomočniki, kot so Claude, ChatGPT in Gemini, orodja za ustvarjanje slik, prepisovanje govora, prevajanje, analizo podatkov in avtomatizacijo dela. Uporabnikom omogočajo hitrejše in učinkovitejše delo brez poglobljenega tehničnega znanja.
Kibernetska varnost
Kaj je virus?
Računalniški virus je vrsta zlonamerne programske opreme, ki se pripne na druge datoteke ali programe in se razmnožuje tako, da svojo kodo vstavi v druge datoteke. Ko uporabnik zažene okuženo datoteko, se virus širi naprej in lahko poškoduje podatke, upočasni sistem ali povzroči drugo škodo. Za razliko od nekaterih drugih groženj virus za širjenje običajno potrebuje človeško dejanje.
Kaj je zlonamerna programska oprema?
Zlonamerna programska oprema (angl. malware) je krovni izraz za vsako programsko opremo, namenoma zasnovano za škodovanje računalnikom, omrežjem ali uporabnikom oziroma za nepooblaščen dostop do njih. Mednjo spadajo virusi, črvi, trojanski konji, izsiljevalska programska oprema in vohunska programska oprema. Njen cilj je pogosto kraja podatkov, izsiljevanje, vohunjenje ali motenje delovanja sistemov.
Kaj je ransomware?
Ransomware (izsiljevalska programska oprema) je vrsta zlonamerne programske opreme, ki žrtvi zašifrira datoteke ali zaklene dostop do naprave, nato pa za povrnitev dostopa zahteva plačilo odkupnine. Pogosto se širi prek phishing sporočil, okuženih prilog ali ranljivosti v sistemih. Plačilo odkupnine ne zagotavlja povrnitve podatkov, zato so ključni redne varnostne kopije in preventivni ukrepi.
Kaj je antivirus?
Antivirus je varnostna programska oprema, ki zaznava, preprečuje in odstranjuje zlonamerno programsko opremo z računalnika ali druge naprave. Deluje tako, da datoteke in delovanje sistema primerja z znanimi vzorci groženj ter spremlja sumljivo vedenje. Sodobni antivirusni programi ščitijo tudi pred novimi grožnjami s pomočjo sprotnega pregledovanja in analize obnašanja.
Kaj je požarni zid?
Požarni zid (angl. firewall) je varnostni sistem, ki nadzoruje omrežni promet med napravo ali omrežjem in zunanjim svetom ter na podlagi vnaprej določenih pravil dovoli ali blokira povezave. Deluje kot pregrada, ki nepooblaščenim ali sumljivim povezavam prepreči dostop do zaščitenega omrežja. Požarni zid je lahko strojni, programski ali kombinacija obojega.
Kaj je VPN?
VPN (angl. virtual private network, navidezno zasebno omrežje) je storitev, ki ustvari šifrirano povezavo med napravo uporabnika in internetom prek oddaljenega strežnika. S tem prikrije uporabnikov pravi naslov IP in zaščiti podatke pred prestrezanjem, kar je še posebej koristno na javnih omrežjih. VPN se uporablja za večjo zasebnost, varnost in dostop do vsebin z drugih lokacij.
Kaj je phishing?
Phishing (slovensko ribarjenje) je oblika spletne prevare, pri kateri napadalec s pomočjo lažnih sporočil, e-pošte ali spletnih strani skuša žrtev pretentati, da razkrije občutljive podatke, kot so gesla, številke kartic ali osebni podatki. Sporočila pogosto posnemajo zaupanja vredne organizacije in ustvarjajo občutek nujnosti. Cilj je kraja podatkov ali denarja oziroma namestitev zlonamerne programske opreme.
Kakšne phishinge poznamo?
Poznamo več vrst phishinga glede na način in cilj napada. Klasični phishing poteka prek množične e-pošte, spear phishing je ciljan na določeno osebo ali organizacijo, whaling pa je usmerjen na vodilne osebe. Smishing poteka prek SMS-sporočil, vishing prek telefonskih klicev, pharming pa žrtev preusmeri na lažno spletno stran. Vsem je skupno, da izkoriščajo zaupanje in pridobivajo občutljive podatke.
Kaj je socialni inženiring?
Socialni inženiring je oblika napada, pri kateri napadalec z manipulacijo in izkoriščanjem človeškega zaupanja ljudi pripravi do tega, da razkrijejo občutljive podatke ali opravijo dejanja, ki ogrozijo varnost. Namesto tehničnih ranljivosti izkorišča človeške lastnosti, kot so zaupljivost, radovednost, strah ali želja pomagati. Phishing je ena najpogostejših oblik socialnega inženiringa.
Kaj je test socialnega inženiringa?
Test socialnega inženiringa je nadzorovana varnostna preizkušnja, pri kateri strokovnjaki s privoljenjem organizacije simulirajo napade socialnega inženiringa, da preverijo, kako se zaposleni odzovejo. Vključuje lahko lažna phishing sporočila, klice ali poskuse fizičnega dostopa. Namen je odkriti šibke točke, oceniti ozaveščenost zaposlenih in izboljšati varnostne postopke ter usposabljanje.